Sveti Jernej v Senožečah – prvič brez našega župnika Pavla
Letošnji praznik svetega Jerneja, natančneje 23. 8. 26, je bil v Senožečah drugačen kot vsa leta doslej. Po 24 letih smo ga prvič obhajali brez našega dragega župnika Pavla Kodelja, ki nas je v začetku avgusta za vedno zapustil. Njegova odsotnost je bila med nami močno občutna in naša srca so še vedno žalostna. V teh dneh se še posebej zavedamo, koliko nam je pomenil in kako globoko je zaznamoval življenje naše župnijske skupnosti.
Kljub žalosti pa smo letošnji praznik želeli obhajati z vero, hvaležnostjo in upanjem. Z veseljem smo medse sprejeli novega župnika, gospoda Primoža Krečiča, ki je daroval slovesno sveto mašo. Zanj je bil to prvi praznik svetega Jerneja v Senožečah, za nas pa prvi brez našega Pavla. Prav zato je bilo srečanje še toliko bolj posebno in ganljivo.
K slovesnosti svete maše smo s svojim petjem in glasbo prispevali tudi pevci . S petjem smo želeli obogatiti bogoslužje ter s pesmijo izraziti svojo vero, hvaležnost in tudi žalost, ki jo nosimo v srcu. Pesem je bila tokrat še posebej povezana s spominom na našega župnika Pavla, saj je bilo marsikatero petje prežeto z mislijo nanj in z občutkom, da je njegov glas še vedno nekako navzoč med nami.
Po sveti maši smo se skupaj z novim župnikom Primožem Krečičem odpravili na Pavlov grob. Tam smo se v molitvi spomnili našega pokojnega župnika, se mu zahvalili za vsa leta njegovega služenja in ga izročili v Božje varstvo. Ob njegovem grobu smo čutili žalost ob njegovi prezgodnji smrti, pa tudi hvaležnost za vse, kar nam je podaril.
Čeprav je rana ob Pavlovem odhodu še sveža in je žalost še velika, pa smo ob letošnjem prazniku začutili tudi moč skupnosti. Skupaj smo stopili naprej – s spominom na Pavla v srcu in z odprtostjo za novega župnika Primoža. Naj nas pri tem spremlja vera, da se življenje naše župnijske skupnosti nadaljuje, obogatena z vsem, kar smo v minulih letih prejeli.
Naj našemu Pavlu počitek v Gospodu podari mir, nam, ki ostajamo, pa moč, da bomo s hvaležnostjo ohranjali spomin nanj, z zaupanjem hodili naprej in s še večjim veseljem peli.
